2017 № 2 (22)
Якоп Т.
Prevzetost besedja v slovenskih narečjih
Аннотация
V prispevku je predstavljeno narečno besedje iz različnih pomenskih polj (npr. ‘človeško telo’, ‘sorodstvo’, ‘(kmečka) hiša’, ki je bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas), in sicer z vidika prevzemanja. Besedje za dele telesa je precej enotno in vsebuje manj prevzetih besed, medtem ko nekateri drugi leksemi (npr. za stanovanjsko opremo) izkazujejo večjo stopnjo prevzetih besed (predvsem germanizmov). Tudi poimenovanja za bližnje sorodnike (kot so oče, mati, brat, sestra in starši) so bolj enotna kot npr. poimenovanja za bolj daljne sorodnike (npr. bratranec ali sestrična). Pestra so poimenovanja za pomen ‘fant’, kjer prevladujejo prevzeta poimenovanja (približno 95%). Članek izkazuje, katero izbrano besedje je po narečjih bolj enotno in katero je bolj raznoliko, katero vsebuje več ali manj prevzetih leksemov, katera narečja imajo več prevzetih besed in zakaj.
Ключевые слова
slovenščina, dialektologija, narečna leksika, prevzete besede, Slovenski lingvistični atlas