Izhodišče celotnega razpravljanja o prostem predložnem morfemu bi lahko bilo, da je predlog morfem, in sicer prvenstveno glagola. Predlog kot prvenstveno glagolski prosti morfem se dopolnjevalno navznoter leksikalizira v prostomorfemski glagol, npr. temeljiti na, ukvarjati se z/s, in določujoče oz. vezavnovezljivo navzven, npr. dela na domu, dela na projektu / dela doma, projektno dela. Večjo skladenjskopomensko osamosvojenost predlogov omogočajo tudi besednovrstni prehodi iz samostalniške predložne zveze v prislov, ki pa je v vsakem primeru glagolska okoliščina, npr. v ilegali > ilegalno, v modi > modno, na psu > pasje. Tako je predlog vedno v dvojnem in dvojem razmerju upravljajočega in upravljanega stavčnega člena. Skrajnosti sta leksikalizirana prostomorfemskost glagola ali strukturnoskladenjska vezavna družljivost predloga v prislovni predložni zvezi.